Like a Real Diary...

Ne vem kje bi zacela, ampak vsi ze veste za kaj se gre. Nekaj se dogaja in to nekaj, je nekaj najlepsega kar sem kdajkoli s kom dozivela. Vsak dan sem hvalezna, da sem lahko tukaj, da imam tako sreco in da sem srecna. Da je vse tako kot mora biti. Ne vem niti s cim sem si vse to zasluzila, pa ocitno sem si, ker se kar ni konec lepih presenecenj. Karma pa take fore.

Ko zdaj razmisljam za nazaj, sploh ne morem povezati vsega, pa tudi razloziti si ne morem vseh dogodkov, pa zakaj bi si jih sploh morala. Ljudje smo ena res cudna bitja, ki vedno hocemo razlage za dolocene stvari... ni je.. mislim da nama je usojeno biti skupaj, ce si kdo drugace razlaga naj si, jaz vem. Vem tudi da sem bila pocena na x, mogoce bolj na idejo o njemu. Res je tudi da me je razocaral, pa ne mislim v smislu prizadel. V Ny sem tokrat prisla zaradi mesta samega, sebe, da naredim kariero oz jo vsaj zacnem... Priznam, imela sem dan, ko me je sesulo, ja bila je polna luna, ampak ta isti dan sem se odlocila, da ni cloveka, ki bi krojil mojo sreco tu. Tu sem zaradi sebe, x je bil samo desert po glavni jedi, no naj bi bil. Kaj zelim povedati...razocaral me je v smislu prijatelja.. V mojih oceh je izgubil vse spostovanje. Kako si lahko ne vzames casa 1dan, 1uro za nekoga, ki je prisel iz Evrope, za eno samo kavo. Kako sem mu hotela povedati vse kar se dogaja, deliti moje NY navdusenje z njim... Takrat ni bilo Mili tu, imela sem samo Grace, ki pa ima svoje muhe.. In sem resnicno pogresala ne vem kaj, mogoce tolazbo in navdusenje nad zivljenjem, slednje sem pri Grace pogresala.

Pa nic od njega, razen tistega klica in tistega koncerta. Hotela sem ga za prijatelja v prvi vrsti! Ampak ocitno ima neke svoje razloge, pa tudi ni vec vazno. Zgodba o x je zakljucena. Vesela sem, da sem ga spoznala, ceprav sem trpela takrat januarja in februarja, ojoj pa kako, ze dolgo ne take neuslisane ljubezni in toliko joka...Kot kaksna najstnica:) Vendar je bil prav on odskocna deska za moj odhod v New York, je ze moral biti tam tisti dan po novem letu v Pragi. Plani zame so bili ocitno vecji. Zdaj sem tu in srecna sem, resnicno srecna!

Nekje sem prebrala, da kraj so ljudje in zaradi tega se rad vracas na isto mesto... Zato mi je Krf ostal tako blizu, pa Praga, a Budimpesta ne.. seveda sem bila tam sama, mesto je lepo, ima svoj car, vendar ni enako, ce si tam s kom, ki ti je blizu, ce spoznas cudovite ljudi, ali pa si tam s svojim fotoaparatom.. Tudi NY se mi je vsidral v srce in to le v devetih dneh v marcu in razlog za to so bili ljudje, ki smo jih spoznali, ljudje s katerimi sem bila tu, trenutki, ki smo jih dozivljali in vsa navdusenja, ki smo jih delili skupaj in posejali med Newyorcane, ki so razumljivo, postali otopeli za care tega mesta, ki nudi vse za vsakogar. Ravno po tem so se nas vsi zapomnili, ravno zaradi tega smo sklenili toliko prijateljskih vezi. Vcasih, se doma, sem razmisljala o tem nasem tednu tu, kot da smo vsrkali duh mesta in dali nekaj zivljenja tu zivecim. Recimo Grace.. Ki je vcasih tako otopela.. in nisem se motila, saj ko sva se prvic videli po mojem vnovicnem prihodu, me je presenetila, ko mi je povedala, kako smo ji vlili zaupanje vase in ponos glede njene glasbe, kako smo ji vlili navdusenje nad vsem... To me je kar premaknilo. Ko sem videla njeno hvaleznost, koliko ji pomenimo, mi stirje slovencki, ki smo se malo zabavali po New Yorku in ne vedoc s tem zasejali toliko veselja... Res lep obcutek, ki te kar pogreje.

Kaj sem v bistvu hotel povedati... Ko sem prisla sem junija, sem bila polna pricakovanj, navdusenja, veselja, nacrtov ojoj kot otrok, ki celo leto caka, da gre na morje in potem je ves srecen, ko s ceste zagleda prvi zaliv. Taka sem bila jaz, otrocje naivno srecna. Pa me je kasneje oblil mrzel tus in mi porusil vso lepo predstavo o mojem bivanju tu, mojih nacrtih, moje navdusenje je zacelo kopneti, vendar kdor me pozna, ve da sem lahko cisto na tleh, pa se bom pobrala, ker cilja nikoli ne izpustim izpred oci, kot pri kosarki, ko sem skozi tek po igriscu kljub vsem oviram, videla le kos na drugi starani in treba je bilo zadeti. To je bil moj cilj in tako hodim skozi zivljenje, pa ceprav je marsikoga kdaj strah, ko se v kaj podajam in se zdim ne resna, vem da ne bom klonila, nikoli, ker vem kaj si zelim in vem da mi lahko vse uspe. Prepreke so tu le zato, da me usmerjajo na mojo pot, ceprav me vcasih spodnesejo in trdno pristanem na tleh. Vendar vem, da se moram pobrati in oditi v drugo smer, ne da vem, preprosto se poberem in grem, pa ceprav nisem sigurna ali je pot prava, vendar na koncu vedno vidim, da je bila, da sem morala iti po tej poti, da sem zdaj tu kjer sem.

Zakaj to pisem, vsi veste, da je bil junij v New Yorku zame grozen. Ne vem kdaj sem se tolikokrat zlomila in tolikokrat jokala v enem mesecu, se ne spomnim. Toliko enega sekiranja in temnih oblakov je bilo nad menoj... o tem nisem hotela pisati, niti ne premlevati o tem, ko sem bila frej, pa tudi upala sem na boljse razmere, pa zal do njih ni prislo, oziroma kar na sreco, saj je vse to bila le odskocna deska, za mojo nadaljno pot iz Yonkersa v Brooklyn in na Manhattan. To kar sem si potihem ves cas zelela, vendar sem hotela prvo preziveti 3mesece kot nanny in v zadnjem mesecu poskusiti najti novo sluzbo in tako ostati dlje in resno zaceti delati kot make-up artist. Niti pod razno ni bil moj namen druzino zapustiti predcasno, a okoliscine so pac poskrbele za hitrejse premike. Zdaj sele diham, zdaj sem srecna, moji nacrti se uresnicujejo, ceprav imam pred seboj spet toliko neznanih krizisc in spet ne vem katero pot naj izberem. Ampak kdaj pa sploh vemo katera je prava??? Nikoli, vedno se zanasamo na obcutke, razen v vsakdanjem ustaljenem zivljenju, ko je vse isto, ne. Ampak tega ne potrebujem, to se pride, ko bo cas za to.. Vem pa, da kamorkoli se bom namenila, bo prav, mogoce se na kaksni postaji opecem, pac ze mora biti tako, da se ustavim, da premislim, vdihnem in se odpravim naprej. Zaupam vase in v univerzalne nacrte, ki jih ima bog z mano, ali kako naj recem, nekaj pac, kar me vodi po teh poteh, ki so tako zelo nepredvidljive, pa vseeno izgleda tako, kot da jih nekdo skrbno izbira samo zame...

xoxo

Mili's post..

Za vse, ki ne veste, je moje nanny mesto nadomestila prijateljica Mili, ker je pocena na NYC in je bila pripravljena iti v pekel :))) Vendar je severina malo bolj prijazna do nje, ocitno sem ji dala vetra:))) Je pa oapziti, da bolj, ko se Milijin cas tu izteka, bolj he severina nesramna in izkoriscevalska. .. Pa vseeno, Mili je tu in pise svoj blog, ki ga lahko spremljate na naslednjem linku: http://podgurka.blogspot.com/, namrec vse kar se je zgodilo v preteklem casu, lahko preberete na njenem blogu, saj dneve prezivljava skupaj, no vecere in vikende, ko ona lahko pride v mesto.

Zdaj bom skopirala njen zadnji post, (original si lahko ogledate na zgornjem linku, je tudi slikovno in video gradivo) ker pac nima smisla, da jaz napisem enako, pa tudi napisano je fenomenalno. Tako da prijetno branje zelim in vabljeni k branju njenega bloga, boste bolj na tekocem:)

Ponedeljek, 27 julij 2009
Enough with the firsts, I've been here awhile
Tezko je pisati blog z zvocno kuliso otroskega vpitja v ozadju, ampak ne da se mi ju spet mirit, ze trikrat v zadnjih dvajsetih minutah sta se skregala zaradi tega ali onega razloga. Naj se poskusata pobotati sama. Imam dve starejsi sestri in vedno, ko smo bile se mlajse in smo se med seboj kregale, so nam starsi rekli, da jaj svoje konflikte urejamo same med seboj in ponavadi je cisto delovalo. No, razen takrat, ko sta me vrgli v bano:)

Anyway, namenila sem se pisati o preteklem vikendu.Petek: Komaj cakam, da pride mama od Tristena in Isis domov, vse imam ze spakirano, sem stusirana, oblecena in imam sveze oprane lase, z drugimi besedami, popolnoma pripravljena na vikend. Ko spet pride eno uro kasneje, kot naj bi hodila domov, ima spet pripravljen nov izgovor, zakaj me ne more peljati na postajo - enkrat nimam bencina, drugic je v hisi vodovodar, tretjic, cetrtic in petic je pa tako utrujena, kot ni bila se nikoli v zivljenju. Whatever, grem na bus. Mimo se pripelje soseda, ki mi prijazno ponudi prevoz do postaje, ampak vseeno zamudim vlak in to za celo minuto. Grrr. Moj quest za danes je spet na kratko obiskati prizorisce snemanja Gossip Girl, preden nadaljujem pot do Maje v Brooklyn. Danes snemajo v drazbeni hisi Sotheby's na Upper East Side. Za takoj ko pridem do prizorisca skozi steklena vrata zagledam Sereno (Blake Lively) v vsej njeni prelestni lepoti in Carterja Baisina(Sebastian Stan), ki izgleda ravno tako seksi nevaren kot v seriji :) Yeey, another celebrity sighting:)

Later that night...

Z Majo se odpraviva ven, odloceni, da nama tokrat uspe priti do kluba. Tako v Webster Hallu kot v Pachi ni vstopnine celo noc, tako da se nama nikamor ne mudi, mar ne? Ko prispeva na Manhattan, se ustaviva na Union Squaru, da se malo okrepcava in opazujeva ljudi. Webser Hall je samo nekaj ulic stran, tako da res ne bi smel biti problem priti do njega, mar ne? Not exactly...Na trgu je skupina plesalcev, ki imajo s seboj ogromen radio in plesejo vse mogoce - salso, hip hop, capoeiro...V New Yorku nimamo zadrzkov, zato se jima kar pridruziva oz. naju v to prisili takozvani Maestro G, ki naju zvlece plesat. Predstavlja se kot italijan, vendar Maja po kasnejsi analizi njegovega facebook profila predpostavi, da je albanec, kajti med jeziki ki jih obvlada je navedena tudi albanscina in zakaj bi nekdo znal albansko, ce je italijan? :) Pa seveda, obvlada vse jugoslovanske fraze nagovarjanja zensk na bolj ali manj simpaticno zaljiv nacin:)

Mimoidoci se pridruzujejo plesni mnozici in ko prideta mimo dva, ki prodajata spominske postre Michaela Jacksona in jih vprasam, ce imata tudi kaj soncnih ocal (predsodki na delu, bila sta crnca:), se izkaze da sta profesionalna plesalca in trenutno pleseta pri filmu Step up 3, ki se snema v New Yorku. Uzivata v pozornosti in ugodita vsem najinim prosnjam po moonwalku, koreografiji iz videospota Thriller in podobnim neumnostim:)Minevajo ure in odlociva se, da je pa zdaj res ze cas, da greva v klub, ko pa prideva tja, seveda ze zapirajo:) Nekako nama ni usojeno, hehe. Skociva nazaj do Union Squara, vsa druzba je se vedno zbrana, zabava pa se stopnjuje. Maestro G iz zakladnice svoje glasbe na iPodu privlece "Plava ciganko" in "Udarje v glavo ko sampanjac" , in po zacetnem zgrazanju se vsi prepustimo in plesemo kolo. Ob sestih zjutraj, sredi trga, sredi New Yorka. Svasta:)

Domov prilezeva ob nespodobni jutranji uri, ampak tudi to se lahko kdaj zgodi:) Na poti domov ima ves cas napade smeha, se posebej, ko se spomniva da nas vse zvecer caka zabava za Majin rojstni dan...New York je vcasih res naporen...

written by Mili

xoxo

Going out and never make it

Mislim, da nisem se nic napisala kako je kaj z nocnim zivljenjem tu. City never sleeps, jap that's true, but....
Lahko gres kamorkoli, dogaja vedno in povsod, 100 stvari, in sploh ne ves kam bi sel... Skoraj povsod so vstopnine, ki niso ravno poceni, okoli 20-30$. Ni fajn. Tukaj komot v enem dnevu v mestu zapravis 100$. Nekaj za jest, recimo metro karta, 1-2 kavi, pa kej kups, kaksno prckarijo pa si ob 100dolarju. No zdej si doma nardimo sendvicke, isto za pit, pa kafe mam barkafe..kaj cem lepsga:)

Mensezdi da sem ze opisala najine poskuse z Grace, ko sva sli ven vsak vikend, pa nikoli prisli do tam:)) ce pa ze, je bila pa vstopnina, ravno toliko, kolikor sva imeli denarja seboj. Ker seveda ni priporocljivo imeti 100$ v torbici, ker jih prehitro zapravis. Itak.
Pa je bil prejsnji petek in sem sla ven z Veljkotom in Stevom. Veljko je tist srb, k smo se spoznali tukaj v hostlu marca. Ja Steve je pa pac Steve, smesen clovk, ali Stef po domace. Ma neke hrvaske korenine pa sva ga z Velkotom ucila hrvascino oz slovenscino:)
No uglavnem, sli smo v Pacho, ker je bil Morillo, pa se nam ni posreclo pridt tja, pred polnocjo, pac zuta minuta nas je zavedla.. zato smo bli pred pacho ob 3eh ponoc in vstopnina?? 50$. Jah js bi sla, sam kaj ko unadva nista hotla it not, pa za 2 uri je kar malo prevec, res. Tako nam spet ni ratalo, in kot vsak vikend sem spet pristala v McDonald'su.. V ful groovy Macu hahah same lucke povsod, k disko. Ja nc pol smo sli pa nazaj v brooklyn. Prespala sem v hostlu heheh for free, ker je bila Grace ne vem kje zunaj in nisem hotle bluzit sama ponoci naokoli, do stanovanja... nema veze.. uglavnem to je bil se en neuspel vikend. za it vn. Potem je bil 4th of July, slikce so vidne, ne bom dost pisala, nc posebnega, zuta minuta povsod, ognjemeti...streha lepo uglavnem.. Pa za konec kazen 25$ za pitje na ulici, pred vhodnimi vrati. mislm en kozarcek smo mel, blo nas je pa 7. a dej no..k lahkuuuu??? hahaha ampak hudu ne?
Naslednji dan, v nedeljo sem pa odsla nazaj v bronxville, po se 1kufer in ostala brez placila...in ostale fore.. Ampak nic mi ni moglo vzet obcutka, da imam svet pod nogami in lahko naredim kar hocem in sem popolnoma svobodna, pa se same dobre ljudi imam okoli sebe. Hvalezna sem vsak dan znova za vse dobre ljudi in dogodke... clovk kr ne more verjet.. ampak to je de sikret!

Well, u petek sva se dobili z Mili, malo lutali po mestu, lutali - I'm serious, ker sva se zgubljali...''k ne ves?'' hahaha nova fora, ker sva obe tako sigurni kera pot je prava, pa se pol izkaze da niti pribljizno ni, in da tista stavba tam ni Empire state... hahaha keri smehi so to bili. Potem sva mislili, da hodiva proti notranjosti NYC-ja, proti 7Av, sva pa na koncu pristali ob Highway in reki Hudson.. ja tako je ce se izgubis, ampak je to nekaj najboljsega, res da prehodis ogromno, vidis pa tudi ogromno, se bolj se pa nasmejes... Pa sva si ogledali New Jersey na drugi strani v nocnem formatu.. K NE VES? hehe zakaj pa ne.
Potem, ko sva koncno prisli na 7avenijo sva se dobili z Grace in Justinom (to je un ful lusen crnc, k je na ful mojih fotkah, ce se koga zanima, je gej, tako, da ne nic nimam z njim, za vse firbce k ste me zasliseval:))) Mili je potem pocasi odsla proti bronxvillu, jaz pa dalje z Grace in J-em. V flat na Manhattnu, hudo, hud flat, 2velika psa notri, cukra, pa ful enga folka... pa vsi tipi geji. ou je. Hehehe smesno. No zur ni bil bas neki, folka ful ,ampak vsi stojijo ob mizah, sankih in se mirno pogovarjajo.. ful so kulturni, enkrat bi mogl vidt ksn zur je pri nas, v zidancah... po zivalsko, raztuuuuur. Ja no, men je blo dolgcas. Potem smo sli koncno ven, jeeee ampak sem kmalu ugotovila, da smo v gej klubu., kot da se ni blo dost:) Jaooo sami tipi, mladi, starejsi, nikol si ne bi mislu, pa vsi geji. Zanimivo dozivetje. Potem sem skapirala, da smo na 8Aveniji in ja, tam je gejevski predel. Tako da ko sem sla domov, sem se pocutila popolnoma varno hihihi In tam se hitro zaves kako je Slovenija konzervativna. Tukaj je to popolnoma normalno. Mal je bedno, k jih je tolk povsod in pr marskatermu tipu sploh ne ves ''al je naravnost al postran'' - zal se ne moreva z mili na glas ment al je straight al gay, ker vsi razumejo, pa sva pogruntali tole:))) Ja nc ,hmal sem odsla proti domu in porabila uro pa pol do doma, s tema L-trainom in G-trainom, I hate it! Zaspala sem na vlaku, potem me je nekdo zbudil in sem sla na postaji kar ven in potem ugotovila, da ni bila prestopna postaja...jaooo pol pa cakej naslednjih 20minut na nov L, potem pa se 20minut na G...tako je ponoci., vlaki vozjo na 20minut po Brooklynu. Za znort. Koncno mi je uspelo pridt do doma in sem samo padla v postlo, ker naslednji dan smo imeli photo sesn, make-up...


Naslednji dan v soboto zvecer, sva se pa z Mili odpravili ven.. Matr sem bla optimisticna, da tokrat nama bo pa ratalo, sej sva js pa mili ne. Ah kje, u nju jorku??? jaooo. Pridemo na podzemno, nabavmo cajtg time out new york, vse precekeramo, kaj kej dogaja in najdemo par zanimivih, plesljivih in poslusljivih opcij in seveda cenovno ugodnih. Ulije se dez, just perfect za moje zelene balerinke:)) tukaj so ze tretjic plavale... Uglavnem z Mili se odpraviva proti Sohu v Green house, neki hausic naj bi bil, prispeva tja ob enih ponoci, a potem ugotoviva da spuscajo notri le ce zakupis mizo - 500$ ja zakon ne, kude jih mam.. pa sva sli nazaj. jupiii itak sva bli utrujeni.. pa nam spet ni ratalo vn pridt.. naslednji viknd gremo na party na plazo.. ampak res!

Livin' the CityLife

Ouuuu jee!

Men dogaja, za spremembo od junija:) Sej to je tisto: dlje se trpi vecja je sreca. Dobr da sem bla na slabsem, ker zdej vse bolj cenim heheheheh, tud ce spim na napihljivi blazini:))) vseen boljs k v otroski sobi:))) sej si bomo nabavl postlo, sam treba zasluzt prvo, ker zdele sem cis broke. Zakaj???

Takole je bilo, bom poskusila napisat v skrajsani verziji.
Mami Severini, sem tako kot je zelela, v primeru da zelim oditi, poivedala 14dni pred mojim odhodom, da se bom izselila in da ima 2 tedna casa, da poisce novo punco. Zal je zenska razumela narobe oz mi ni hotle verjeti, ker je pac glupa, in seveda ni iskala nobene punce. Potem se je na njeno sreco javila Mili, da bi prisla sem. Itak Mili je nora na NYC pa zakaj pa ne, ce je pripravljena prenasati vse kar sem jaz dala cez. In potem jaz Severini povem, da imam puncoo, ki si zeli priti in ce je njej Ok. Ja super, Mili lahko pride. V tem casu sem dobila pa tudi novo sluzbo v mestu. En teden so ze cakali, da pridem delat, saj sem povedala, da moram biti 14dni od moje odpovedi se tam. Tako smo se zmenili, da s petkom potece teh 14dni in s ponedeljkom lahko zacnem. In potem jaz Severini povem, da v ponedeljek verjetno ze delam, da pa ni sigurno, ker mogoce pa kateri drug dan. In ce ne bom rabila biti tam v ponedeljek, bom lahko pocakala dokler Mili ne pride, pa tudi meni bi bilo v veselje, in se seznanila bi jo lahko z vsemi procedurami tam, na njen prvi dan, da bi ji bilo lazje. A obrnilo se je tako, da je sefe zelel da zacnem ze v ponedeljek, kar pa Severini ni bilo prav. Ja jebi ga, js mam job ti si bla pa bitch, so f... off! Ker mi je ful tezila, da ji nisem povedala 14dni prej...glih tolk d ji nism sla preteklih statusov pokazat na fb, ko sem napisala da se selim... potem je pa poclo, ko mi je tako najedala, da nisem fer, pa da naj grem kasnej na siht, d ne more ona svoje sluzbe reskerat pa bit 2dni doma z otroki, dokler Mili ne pride....bla bla bla, matr js sm bla 1.tedn doma sama z otroki, pa se bolna sta bla oba. Kdo je mama teh otrok matr! ahh ne ne bom se razburjala. Uglavnm je rekla d mi ne bo placala, ker sem jo pustila na cedilu... in sm popizdla, ker ce bi to vedla bi ze prej krenila. Pa sm ji povedala da naj se gre solit, pa d itak ni bla fer do mene, da mi je bila obljubljena svoja soba, ne pa otroska, da tud 5minut na dan nisem imala miru, in zakaj bi ji js mogla govort kje sem za vikende ko grem ven???? in zakaj ze naj bi bila ob devetih zvecer doma, ker naj bi sli otroci spat ob desetih, pol pa skacejo okol do pol enih ponoc, ker ona visi na telefonu... bla bla bla
In ker mi pac ni placala, mi pa se bo, ker bom sla nazaj, saj sem delala cel teden cele dneve za ta denar!! Jap in tako imam trenutno 20$, jej! Jutr je placa hvala bogu, sam ne vem kako mi bo uspelo do dublina pridt... nekako bo ze slo. Sicer pa mam tud karto za ny, pa se eno dobim, pa sm tle lah na dveh koncertih...aja o U2-jih govorim zdej... ok nema veze zdej to..
Uglavnem v nedeljo sem spakirala in sla. Poklicala sem taxi, se vsedem notri in recem finally free:))) in taxistu nc jasno:)) pol mu mal razlozim situacijo, kako sem ostala brez placila pa take fore... na koncu mi pa ni nic racunal, se kufer mi je nesu na postajo... hudu, folk je tle tako prijazen, k ga u sloveniji ne bos vidu. ''Evo'' sm rekla, ''pa se mi je obrestovalo tistih 10$ k sm jih zanc dala enmu k je fehtaru.'' Karma pa take fore:)))
Joj ker filing je to bil, popolnoma svobodna, na novi poti, tocno taki kakorsnosem imela v mislih... job na manhattnu, flet v brooklynu, make-up... zakon, moje sanje se uresnicujejo. In konec mor s to glupo Severino, ki nima poslihtano v glavi. Ampak vse je za nekaj dobro, k ne? Vsaj zacetek je bil.. se vedno pa pogresam tamaladva, prav zlezla sta mi pod kozo, cukra. Jih grem enkrat naslednji teden obiskat, obcasno se slisimo po telefonu, ko se pogovarjam z Mili.
In kaj je se boljse zdaj ko sem jaz tu? Da je Mili tudi tukaj... Hehehe kaj nama bo tokrat ratalo??? Limuzina je ze mimo, mogoce free flight around the manhattan sky s helikopterjem heheheh u never know:))


Jesus loves me and I love my life >interna
xoxo

En mesec je ze minil..

in to tako zelo hitro. Grozno!Meni se pa zdi, da sem spustila ze toliko enih stvari, dogajanja...

Opravicujem se vsem, ki berete blog za tako dolgo odsotnost ampak preprosto nisem nasla prostega casa, da bi se posvetila pisanju. Ce bi imela svoj lap top bi bilo lazje. Veliko stvari se je zgodilo, prijetnih in neprijetnih, ki so mi pobrale veliko energije, zato tudi nisem hotela nic pisati, dokler se vse ne uredi. No zdaj sem na dobri poti, ven iz vseh nesporazumov, brezveznih.. in cedalje bolj ugotavljam da sem rojena pod srecno zvezdo... hahaha neverjetno, kako sem hvalezna za ljudi, ki jih imam okoli sebe in ki vstopajo v moje zivljenje. Same dobre duse, sorodne z izjemo kaksnih glupih osebkov, ampak tudi ti morajo priti mimo, da se zavem, da je cas za premike... Odpirajo se mi moje poti v zvezi z make-upom in ja! uspelo mi bo! V naslednjem tednu bom naredila velike premike in spremembe o katerih bom napisala kasneje, ko se bo vse postavilo na svoje mesto, namrec tu mi je lustno in sem zadovoljna z otroci, ampak ni to to. Zakaj, zveste drugic, ko me ne bo vec tu, pa niti ni tako pomembno, pac se ne ujamemo (zdaj se po pogovoru, ampak ni to to) :) in to je poglavitni razlog, da grem drugam. Pa seveda placa in to da zelo malo casa prezivim na Manhattnu, kar je bil tudi moj cilj.

Tako da naj povem se enkrat, da sem hvalezna Grace in vsem ostalim prijateljem tu, za pomoc in da me tako lepo sprejemajo.. namrec, dobila sem novo sluzbo in to na Manhattnu. In to je precudovito. Stanovala bom z Grace. Se en teden bom tu, potem pa se preselim in takrat se tudi vec javljam.

Zdaj se mi res odpirajo poti, tudi v make-upu, spoznavam fotografe, stiliste... zmenjeni smo za projekte.. In tako pocasi naprej.. Cist zakon!!!

No to je nahitro vse, zdaj moram po otroke v solo, je njihov zadnji dan. Potem se bomo pa spricali z vodo, pa obmetavali z vodnimi baloncki:))

Danes je dan, ko cel svet zaluje za Michaelom Jacksonom. Novica nas je presenetila vceraj popoldne, glih prizgala sem radio v avtu. Ne morem verjet. Zanimiv dan je bil, tezak. Mi je bilo pa zelo lepo kako so se ga ljudje spominjali, ne afer in vseh tezav, ki jih je imel, ampak njega in njegove glasbe. Zvecer smo bili na stadionu pri bliznji soli in tam je bilo vsepolno ljudi. Avtomobili so imeli muziko do fulla, Jacko everywhere in vsi so spuscali ognjemete. Zal mi je bilo, da nisem mogla biti na Times Square-u, tam je bilo verjetno se boljse. Bom pa zato danes tam. Grem v mesto, ker je vikend in sem frej. Jeeej!

caw caw iz NY

Weekend with Grace

Hvala bogu, da je petek.. hehe
Z Grace sva se zmenili, da se dobiva, greva malo ven, ker bo praznovala rojstni dan, vsak dan cel teden, v resnici ga ima sele v cetrtek:) in da prespim pri njej v Brooklynu. Si predstavljate ne, po takem tednu sem v mesto kar odletela, vikend na Manhattnu, zakoooooon.
Prvo smo bili pri Grace doma, kjer smo klepatali, se spoznali, potem pa smo sli vsak po svoje. Kar prijetna druzba je bila. Midve sva se odlocili, da greva cez Brooklynski most, zakon, ni me bilo strah, ker sva bili dve in kaj je lahko lepsega, kot sprehodit se skozi most ponoci, ko na drugi strani migeta tisoc luck Manhattna. No lepse je edino podnevi.
Moj brooklynski most, ne vem zakaj ampak vedno najdem kaksno tako mogocno zadevo, ki se naseli nekje v meni in vedno, ko se vrnem na ta kraj, moram nazaj, kot tu brooklynski most in kot je pri nas piransko obzidje, kadar sem v Piranu, moram tja gor.
Grace je sla prvic skozi most, sem vesela, da je sla z menoj, ampak kako prvic, ne mores noooooo. No in ker so naju potem tako hudo bolele noge in bili sva utrujeni, sva sli na drugi strani na metro in nazaj do nje domov pa spat. Spali sva do sterih popoldne drug dan. jjaaaaaaaaaaaaaaaaaaoooooooooooo Ampak se je pa poznal prvi teden, sem si res morala odpociti. Tako da sva sli v soboto malo naokoli po Brooklynu in Grace si je tudi zelela imeti nadimek, kot sem jaz ZutaMinuta... in ker se ukvarja z muzko je zdaj Muzka:) Ta beseda ji je bila vsec, meni je pa hecno:)). V soboto proti veceru sem se odpravila nazaj proti in bila zvecer kar doma, v nedeljo pa auf in v mesto ze dopoldne.
Zjutraj sem se sprehodila skozi Central Park, se vmes parkrat izgubila oz orientacijo, ampak sem kar setala, in zanimivo, tako je bilo potem cel dan in vedno sem prisla tja kamor sem hotela prit. Pa sem sla po Lexingtone Ave, pa na Madison Ave in nasla Hotel Palace ( >Gossip Girl<), pa potem po Fifth Ave do Empire State Building-a in une nase stolpnice pa dalje do Union Square Gardna... Hoja cel dan, malo me je sonce ozgalo.. Lep dan, poln novih vtisov, mirna nedelja v big cityu... Zdaj pa komaj cakam cetrtek, ko ima Grace taprav rojstni dan in bo imela koncert in potem se vikend v mestu, jupiiiiii.

xoxo

Prvi teden je minil...

Hey hey I'm back, finally..
Sploh ne vem kje sem ostala, mislim da na Manhattnu in Obami.. jap. Pa bom sla kar lepo po vrsti.
Naslednji dan, prejsnjo nedeljo, sem se odpravila v Brooklyn in tam prezivela popoldne z Grace v lokalu kjer ima ponavadi kaksen mini koncert, v Phoebe's Cafe. Luskan plac in se bolj luskan predel Brooklyna, Williamsburg. Tam mi je zares vsec, povsod polno dogajanja, polno ljudi, veliko bolj osebno in pristno kot Manhattan, sami mladi, polno umetnosti... zakon!! Kot da pripadam v ta predel NY. Grace mi je sredi krizisca zapela eno pesem, naslova ne vem, za dobrodoslico. Kako lep glas ima... se clovek kar stopi. Cestitala sem ji za zacetek njene uspesne kariere in sem bila presenecena nad njenim odgovorom. Pravi, da smo jo mi navdusili, ko smo bili tu marca. Ima veliko prijateljev in znancev, ampak se ji zdi, da je nobeden toliko ne podpira kot smo jo mi in da ostali ne verjamejo toliko vanjo, kot mi. Pravzaprav, se je zavedla, da ima res velik talent in da ga ne sme izpustiti, takrat, ko je videla naso ganjenost in osuplost, ter navdusenje, ko smo jo slisali peti. In nam je vsem zelo hvalezna, saj se je zaradi tega tudi bolj posvetila glazbi. Po kaksnih treh urah sva se poslovili in sla sem nazaj proti Yonkersu, prvemu tednu naproti.
Prvi teden.. hvala bogu da je za mano, ja:) Ker je bilo res naporno! Vse naenkrat, ogromno podatkov in novih informacij, od tega po kateri poti ju moram peljati v solo, do vseh podatkov o diabetesu. Povrhu vsega, je puncka v ponedeljek zbolela in ostala doma, tamal je sel pa v solo. Otroka sta pridna, z njima se dobro razumem, vse se zmenimo edino tamal zna bit trmast pa zacet kr tult ko mu kaj ne pase, ampak delava na tem, da pove z besedami kaj si zeli in cesa ne, ne pa z rulenjem. Tako, da ravno zaradi vsega tega, je bila psihicna obremenitev na visku, saj sem morala vse casovno usklajevati, 2 otroka hkrati, meriti sladkor, dajati pravilne obroke, vse natancno presteto...zaradi diabetesa.
Aha, kaksen je moj dan? Ce sta zdrava, tako kot ta teden, ko tole pisem za nazaj:) je tako: Zbudim se zjutraj ob ene pol osmih, ju pocasi zbudim do osmih, vmes pripravim lunch za v solo, peanatbutter & jelly sandwich, en sircek, snack, vodo, dam vse to v ruzak od tamnalga, punci ne rabi imeti tako strogih obrokov, tako da njej nic ne pripravljam. Potem ko se zbudita, ob osmih zjutraj tamalmu preverim sladkor, potem jima naredim zajterk, kar so ponavadi kosmici ali pa toasted bread & butter + cokoladno mleko. Medtem ko jesta, tamalemu pripravim odmerek inzulina in mu med prehranjevanjem dam injekcijo. Pojesti mora vse, kar dobi natancno odmerjeno. Tamala pac kar zeli.. Potem ju oblecem, operemo zobe, damo se stumfe gor, komaj najdemo taprave, take ki so nam vsec:)))) in potem se pocasi spokamo ven, aja se obuvamo se en cajt, ura pa tece.... in skoraj vedno zamudimo v solo:) Ker ob 8.45 se vrata sole zaprejo in potem moram z njima noter, tam pozvonimo, potem podpisem list, da sta prisla, in grem nazaj domov. In sem fraj do treh pop. Potem grem spet po njiju, doma zmerim sladkor, nastimam snack, to je ponavadi kaksen cips tamal, ali pa 12malih piskotov, odvisno, koliko preracunam, da lahko poje. Potem se malo igramo ali pa gledata TV, jaz pa kaj pripravim za vecerjo (to je pri nas kosilo - kasna pasta, riz... meso, solata), to pojemo in potem letimo po njuno mami na postajo nazaj v Bronxville, ker pride iz sluzbe. In potem sem spet fraj. Tako je normalen teden, ampak prejsnji teden, ko sta bila bolna, sem pa cel dan skrbela za vse snacke, kosila, injekcije, sladkor...vse.
Zdaj sem se ze navadila in mi je vse ze simpl, sem imela pa hud trening, priznam:) Namrec, ko se je tamala pozdravila in je sla lahko v solo, to je bilo v sredo, je zbolel tamal :(((( Al sem mislila, da se mi bo strgalo v petek:). Ker sem v petek na zalost na veliko zaj... pri obroku, je bilo se huje, saj ne bi smel jest, pa sem mu vseeno dala kosilo (to je pri njih sendvic-toast kruh pa kikirikijevo maslo). Zal sem se ucila in navajala ampak z otroci si ne mores privosciti napak. No in zaradi tega mu je sel sladkor gor in potem cele stale normalno, saj razumem... ampak jaz sem se sama tako ustrasila, ce mi bo kje skup padu al pa kaj... ufffff dobro da je mimo. No na koncu ni bilo nic hudega, mogoce le panika, ne vem.. In hvala bogu je bil petek.
xoxo